podgana v škorpijonu

Vnosi v kategoriji 'knjigarije'

Novembrska

26.11.2017 · Brez komentarjev

Ubrisanka me je danes zvabila ven še preden se je sploh zdanilo. Prve korake v gozdu sva delali še po občutku in na pamet, kar pa stare labradorke ni niti najmanj motilo. Zato ni motilo niti mene, še posebej, ker se zavedam, kako malo časa ji zadnje čase namenim. Podila se je po zametkih snežne podlage kot da bi prvič videla sneg in ga spet in spet poskušala, kot da ji ne bi že tisoč-petsto-enkrat povedala, da se snega ne je. Ker ona pač razume samo tisto, kar želi. Samo jaz tega nekako ne dojamem že celih deset let.

Zadnje čase dosti berem. Ker težko spim, knjige pa mi preusmerijo misli stran od tistih, ki me morijo. Eminem – The way I am. Avtobiografija. »When my popularity grew to middle America, some people started to compare me to Elvis. Is he stealing black music and culture? That was the last thing I was trying to do. I was just doing the music that I grew up on and that I love.

Ti si čist normalen. Poezija. Na knjižnem sejmu sem kupila knjigo poezije. Poezije!! Pri čemer dolgo vrsto let knjig zaradi osebnega prepričanja nisem kupovala. Tako zelo se mi je zamerila izjava mojega prvega šefa, da on nikoli ne bi mogel brati knjig iz knjižnice zaradi vseh tistih polizanih prstov, ki so se knjig dotikali pred njim. Jasno, da je njegovo stališče sovpadalo s tem, da je bil lastnik založniške hiše in to izjavo bi mu še lahko odpustila (če bi se fino potrudila), nisem pa mu mogla tega, da je bil tak idiot, čeprav je izdajal knjige za duhovno rast. Prva knjiga, ki sem jo kupila potem (veliko let kasneje), je bila Čefurji ravs.
Skratka, Ti si čist normalen sem brala z računalnikom na kolenih. Da sem si zraven vrtela komade, ki so besedilom dodali bit in pravi poudarek na ustrezni besedi. Ja, za rapersko poezijo gre. Je zato kaj manj vredna?

Zdaj pa šibam na jogo. V nedeljo zvečer. Našla sem tudi novo tekaško progo za temne zimske večere. Trenutno število tekov je 104. Število obiskov joge je 9. Jutri se dobim z drago N. in Keti. Lep večer bo.

  • Share/Bookmark

Tagi: knjigarije · pasji užitki

Kristof Magnusson: Nisem bil jaz

19.01.2014 · Brez komentarjev

Trije ljudje. Tri zgodbe v prvoosebni obliki. Ki se v določeni točki prepletejo. Ko sem Suki predstavila zaplet, je takoj nadaljevala s pravim razpletom, ampak to je zato, ker je v njej malo čarovnice. Rada imam knjige pisane v prvi osebi. Rada imam dobre dialoge. In srečne konce. V drugi polovici sem sicer  konec že čakala in kako stran tudi preskočila,  a vseeno knjiga, »o kateri premišljuješ«.

Drugih gostov ni bilo, skrbel me je le točaj. Čutil sem, da me opazuje, čeprav si je mučno prizadeval, da tega ne bi pokazal. Videlo se mu je, da že dolgo dela v luksuznem hotelu in da je bil deležen tiste dvotirne šole, ki mu je vtepla v glavo dve nasprotujoči si pravili: diskretnost in čuječnost. Naučil se je pretvarjati, da ne sliši, o čem se ljudje za točilnim pultom pogovarjajo, vendar je bil takoj v pripravljenosti, ko je kdo izrekel stavek: »Mislim, da bom še nekaj spil.«

  • Share/Bookmark

Tagi: knjigarije