podgana v škorpijonu

Arhiv za Januar 2016

Januarska dogajanja

21.01.2016 · Brez komentarjev

Dnevi tečejo in če si res pozoren, lahko opaziš postopno, skoraj nezaznavno daljšanje dnevov. Tudi prvega konferenčnega obdobja je konec in Sine in Suki sta uspela malo zadihati. Preživela sta, Suki sicer z dvema dolgovoma za nazaj, za katera pa meni, da jih bo lahko uspešno poravnala.

V naslednjih tednih ju čaka veliko smučarskega uživanja. Danes smučata v okviru športnega dne v Osojščici, kamor bosta šla ponovno čez nekaj dni, in sicer za štiri, po programu tretje ure športne vzgoje. Čez dobra dva tedna se bomo na smučanje podali še skupaj. Upam le, da bo imela družinska smučarija manj leden pridih kot ga ima današnji dan, ki se je prebudil v krepkih deset minusa.

Današnjega smučanja se je Suki zelo veselila. Predvsem zaradi novega smučarskega kompleta. Malo je bila tudi nervozna, saj lani zaradi drugače preživetih zimskih počitnic sploh ni stala na smučeh. Prav tako od smučanja v naravi v petem razredu še ni šla smučat samostojno. Kljub ponovnem preverjanju opreme zjutraj ob čaju me je presenetil njen klic ob uri odhoda z informacijo, da je vseeno nekaj pozabila in sicer potni list. In ker pač nisem vzgojna mama, ki bi hčerko kazensko poslala iz avtobusa, sem se pač usedla v avto in še pred vstopom na avtocesto ujela avtobus in predala dokument nasmejanemu učitelju telovadbe. Je že navajen, se mu dogajajo take reči na vsakem izletu. Vesela je bila tudi Suki, ki mi je poslala pocukran sms z lesketajočim srčkom in velikim Hvala mami. In ravnokar je tudi sporočila, da je bilo vse super, razen mraza.

Zame se je leto začelo… januarsko. Rekreacijo bolj kot ne sestavlja vadba fitboksa, vsakodnevni sprehodi s pesjanarkama, daljši vikend pohodi in le kakšen tek. Zadnji prejšnjo sredo mi ni ostal v najlepšem spominu. Neosvetljena proga v oblačnem večeru, ko nisem videla niti podlage pod seboj in močan vonj po smogu je v meni vzbudil dvom o koristnosti tovrstnega početja. Dvajsetega januarja čakam na pomlad. Ptički tudi.

  • Share/Bookmark

Tagi: nekategorizirano

Spontano

3.01.2016 · Brez komentarjev

Za prehod v novo leto si letos namenoma nisem delala načrtov. MoŽ se potepa po Tajski in baje res uživa, pa tudi pesjanark nisem hotela pustiti samih ob vsem tem pokanju pirotehničnih neumnosti. Letos je tudi Suki, prvič, praznovala po svoje. Naneslo je, da sva potem iz starega leta skočili skupaj s Simono. Naredili sva si azijsko večerjo z veliko zelenjave in z morda res malo preveč čilija, ampak bilo je božansko. Medtem, ko sva listali po televizijskih programih in izbirali, kaj bi gledali, je nekako v pogovor prišel moj maček iz otroških let. In ker se ga Simona ni spomnila, sem iz spalnice z najvišje omare privlekla kovček s slikami mojega otroštva in potem sva bili za naslednji dve uri pečeni. Razredne slike, skupne počitnice, valeta, skupni prijatelji in sošolci, nore frizure, trajne, podložena ramena in žive barve. Za piko na I je med gledanjem slik priletel še sms z novoletnim voščilom skupnega sošolca, s katerim smo si izmenjali kontakne številke ob srečanju nekaj mesecev nazaj in odgovorili sva mu z enim sms-jem:”Tudi midve z druge klopi za tabo ti in tvoji družini želiva vse najboljše!” Takoj je vedel, kdo sva.

Skoraj bi zamudili dvanajsto uro, pa so na srečo malo pred tem na okno potrkali sosedi, Karmen in Luka, starša čarobnega dečka s sosednjega vhoda, ter njuna prijateljica. In ura je minila do tretje kot v hitrem gibanju. Kljub temu, da se Karmen in njena kompanjonka poznata od krsta, midve s Simono pa od vstopa v osnovno solo pri sedmih letih, sva midve vseeno toliko starejši, da sva zmagali v tekmovanju najdalj trajajočega prijateljstva. Zadeve smo dvakrat računali in preverili tudi z računalnikom, tako da to res drži.

Ne držijo pa plani, ki sem si jih zastavila za ta dopust, da se bom potepala okoli. Kar nekaj me drži doma, vsak dan pesjanarkama namenim intenzivno rekreacijo, tudi prvi tek letošnjega leta sem že odtekla. Sedaj pa sneži, Ubrisanka bo prišla na svoj račun.

  • Share/Bookmark

Tagi: moje krdelo